Pripjat in Černobil
- Mesto
- Potovanje
- Pustolovščina
Pripjat
Pripjat je zapuščeno mesto v severni Ukrajini, ki se nahaja blizu meje z Belorusijo. Mesto je bilo ustanovljeno leta 1970 kot dom za delavce v Černobilski jedrski elektrarni in njihove družine.
Pripjat je bil nekoč živahno mesto z modernimi stanovanjskimi bloki, šolami, bolnišnicami, rekreacijskimi objekti in zabaviščnimi parki. Glavni trg mesta je bil obdan z različnimi trgovinami, restavracijami in kulturnimi ustanovami. Mesto je imelo tudi svojo železniško postajo in pristanišče na reki Pripjat, ki je bila pomembna prometna žila.
Danes je Pripjat znan kot “mesto duhov”, kjer so opuščene zgradbe in oprema govorijo o življenju pred nesrečo. Narava je prevzela mesto, drevesa in rastline rastejo skozi razpoke v stavbah in cestah. Pripjat je priljubljena destinacija za turiste in raziskovalce, ki jih zanimajo zgodovina in postapokaliptične krajine. Obiskovalci morajo upoštevati stroge varnostne predpise in omejitve zaradi še vedno prisotne radioaktivnosti.
Černobil
Mesto je najbolj znano po jedrski nesreči, ki se je zgodila 26. aprila 1986 v černobilski jedrski elektrarni v Pripjatu, Ukrajina, takrat del Sovjetske zveze. Nesreča se je zgodila med varnostnim testom na reaktorju številka 4, ko je zaradi kombinacije človeške napake in tehnične pomanjkljivosti prišlo do nenadzorovanega dviga moči v reaktorju, kar je povzročilo eksplozijo in požar.
Eksplozija je sprostila velike količine radioaktivnega materiala v ozračje, kar je povzročilo hudo radioaktivno onesnaženje območja in širše regije. Posledice nesreče so bile katastrofalne tako za okolje kot za prebivalstvo. Številni delavci in gasilci, ki so se odzvali na nesrečo, so umrli zaradi akutne sevalne bolezni, tisoči pa so zboleli ali umrli zaradi dolgoročnih učinkov sevanja.
Prizadevanja za omejitev škode in dekontaminacijo območja so bila obsežna, vključevala so evakuacijo več kot 100.000 ljudi iz okoliških naselij in gradnjo betonskega sarkofaga okoli uničenega reaktorja, da bi preprečili nadaljnje širjenje sevanja.
Černobilska nesreča je imela globoke družbene, politične in gospodarske posledice. Privedla je do strožjih mednarodnih varnostnih standardov za jedrske elektrarne in je prispevala k zmanjšanju zaupanja v jedrsko energijo po vsem svetu. Območje okoli elektrarne ostaja nenaseljeno in velja za eno najbolj kontaminiranih mest na svetu.
Potopis
Cesta na poti do Pripjata.
Zapuščene hiše na poti do mesta. Velika večina teh hiš je bilo zaradi čiščenja po nesreči podrtih in zakopanih.




Zapuščeni psi znotraj cone.
Duga je bil sovjetski radarski sistem, ki se je uporabljal kot del sovjetske mreže za zgodnje opozarjanje zaznavanja balističnih raket.
Merjenje radioaktivnosti. Številke na spodnjem števcu so večje zaradi bližine z zemljo. Vodiči vodijo le po lokacijah, kjer sevanje ni previsoko. 12 μSv/h pomeni, da bi v roku ene ure prejeli sevanje približno enega rentgena prsnega koša. 
Vrtec. 
Cafe Pripjat. 
Cafe Pripjat z iste strani pred nesrečo. 
Pogled iz bloka na Cafe Pripjat. 
Fotografija je zanimiva zaradi primerjave s fotografijami izpred aprila 1986. Betonska konstrukcija z druge strani je lepo vidna iz zgornje fotografije. 
Pogled na konstrukcijo z istega mesta. 
Cafe Pripjat. 

Notranjost. 
Pogled z druge strani jezera. 
Pogled z druge strani jezera. 
Kino Prometheus. 
Kino Prometheus (prva stavba na desni). Spomenika danes ni več. 
Vhod v kino. 
Notranjost kina. 
Vhod v šolo za umetnost. 
Glavna predavalnica v šoli. 
Administrativna hiša Pripjat. 

Hotel Polissya. 


Hiša kulture “Energetik”. 

Hiša kulture v izdelavi v ozadju.

Notranjost. 
Športna dvorana. 
Zabaviščni park. Park bi se moral odpreti 01.05.1986, vendar je par dni prej (26.04.1986) prišlo do nesreče. 


Avanhard stadium (FC Stroitel). Klub je bil po nesreči premeščen v novo zgrajeno mesto Slavutych, vendar je leta 1988 nehal delovati. 
Pogled s ptičje perspektive na stadion. 
Osnovna šola. Leta 1986 je bilo po nesreči v tej coni 138.390 t.i. likvidatorjev za potrebe dekontaminacije. Maske so nosili zaradi zaščite pred radioaktivnim prahom in težkimi kovinami, kasneje pa so jih pustili na območju, tako kot vse druge radioaktivne stvari. 
Likvidatorji. 
Bazen “Azure”. Bazen se je zaprl leta 1998, šele 12 let po nesreči.


Več: Galerija – Žan Zadnikar.
